Kanatata za mir - demo

Matevž Goršič - Kantata za mir 1. stavek - demoArtist Name

00:00 / 04:53

Matevž Goršič - Kantata za mir 2. stavek - demoArtist Name

00:00 / 05:21

Matevž Goršič - Kantata za mir 3. stavek - demoArtist Name

00:00 / 06:35

Matevž Goršič - Kantata za mir 4. stavek - demoArtist Name

00:00 / 04:51

Matevž Goršič - Kantata za mir 5. stavek - demoArtist Name

00:00 / 03:10

Matevž Goršič – Kantata za mir

Vsebinska zasnova Kantate za mir je pravzaprav ogledalo družbenih razmer, ki vladajo v današnjem času, hkrati pa tudi ponuja odgovor, zakaj je temu tako, kot tudi daje namig rešitve. Dejstvo je, da so vsi odgovori in rešitve, ki so vsebinski del kantate, že dalj časa prisotni v različnih kulturah celotnega sveta, kar pričajo mnogokateri zapisi in izreki izjemnih umov človeštva vse od začetka civilizacij pa vse do danes. Žal je človeštvo zaradi nevzdržnega tempa življenja, ki ga pogojuje nezadržna sla po nepotrebnih materialnih dobrinah ter predvsem neomajna sila po samopotrjevanju. Namen je predvsem "ustaviti konje" in se zazreti v preprosta dejstva narave, ki zelo jasno kažeta na bistvo in pomen našega obstoja, ki so človeštvu jasna že od nekdaj, a jih žal (zaradi omenjenih razlogov) ne vidimo več, ali pa so nam zaradi lastnega napuha postala celo samoumevna. Dejstvo je, da se človeštvo od samega začetka ukvarja z preprostim dejstvom, ki se mu reče sreča ali ljubezen ali preprosto - "nasmeh otroka na obrazu". Večina kultur vse to poimenuje z besedo Bog. Prisotnost sreče, po katerem vsako živo bitje hrepeni, neizpodbitno tako izključuje kakršenkoli dvom o besedi Bog in je kakršnokoli razglabljanje o obstoju boga nesmiseln. Če je Bog "nasmeh otroka na obrazu" potem nam v Boga ni potrebno le "verjeti", ker ga neizpodbitno vidimo, slišimo in čutimo, torej VEMO, da obstaja. Žal se boga prevečkrat povezuje z vprašanjem našega največjega strahu - smrtjo in upanjem po posmrtnem življenju. Žal na ta odgovor z našim znanjem in čutili ne znamo odgovoriti. Ključno pa je dejstvo, da če je "sreča" bistvo, je lahko posmrtno življenje odvisno le od količine lastnih dejanj, ki so za časa življenja povzročala nasmeh "na obrazu otroka" ali jok. Znanost je potrdila obstoj tako imenovane temne energije in s tem seveda kot antipod tudi svetle. Kaj pa če je naloga človeštva - zemlje to, da prejeto energijo svetlega iz vesolja (Bog je v meni, kot pričajo domala vse kulture sveta) z dejanji lepega (umetnost ima pri tem še posebno moč) pošilja tako z dejanji obogateno svetlo energijo (energija je neuničljiva) nazaj v vesolje z namenom izpodriniti energijo temnega. Žal smo ljudje omejeni s sposobnostjo naših čutil in s tem z zaznavanjem dimenzij okoli nas, kar pa ne pomeni, da le te tudi ne obstajajo. Res, da znanost napreduje ampak nenazadnje nam ostane le neizpodbitno dejstvo, zavedanja v dobro in želja po tem.

To je okvirna filozofska misel kantate za mir. Kantata je pisana tako, da zajema izjemna spoznanja izjemnih mislecev, umetnikov vseh največjih kultur našega planeta. Tako je v prvem stavku z naslovom Rojstvo podana (z umetno intiligenco prirejena lirika) starogrškega pesnika Hezioda in Dantejeve Božanske komedije in govorita o rojstvu zemlje,

Drugi stavek ima ime Bogovi, kot razlaga in pomen »dobrega«, oz. svetle energije. Ta stavek je povzet iz Božične kantate iz leta 2010 in povezuje rojstvo zemlje z utelešnjem – rojstvom Boga, kulture kateri pripadam.

Tretji stavek ima naslov »Kaj imamo, pa vendarle nimamo«. V tem stavku se dotaknem bistvenih pojmov, ki nam pri bogatitvi dobrega neizpodbitno pomagajo. To so narava, umetnost in znanje. Sklepna misel stavka pa je prošnja za mir v štirih jezikih, ki v tem času po miru najbolj hrepenijo: Ukrajinščini, ruščini, arabščini in hebrejščini.

Četrti stavek ima naslov »In zakaj nimamo ?!«, kjer sta človeški napuh in preobilje, predstavljena kot največja ovira človeške nravi, za dojemanje vrednot, navedenih v prejšnjih stavkih.

Zadnji stavek – Rešitev je stavek, ki sloni na celotnem človeštvu, še posebej na mladih in njihovem entuziazmu, ki se počasi zopet vrača v njihova srca, kljub težkim sodobnim tehnološkim oviram (igračam), ki zamegljujejo prej opisano bistvo. Ta stavek Hold my hand je s svojim besedilom, ki ga je pred skoraj 30. leti napisal Boštjan Selič (glasbo sem napisal leto prej), kot nalašč za sklepno misel, ki bo z energijo mladih pevcev prišla še posebej do izraza. Kljub temu, da je skladba pred 30. leti tudi prijela certifikat in posebno pohvalo na slovitem svetovnem razpisu Song Of The Year, je današnji čas veliko bolj primeren za njo, kot takrat, ko je iz nenavadnih razlogov ostala v predalu…

Matevž Goršič

Kantata za mir - izreki, ki dajejo kantati smiselno vsebino

(izreki se med izvajanjem kantate predvajajo na zaslonu v ozadju)

Rojstvo

"Veliki pok je bil začetek ne le vesolja, temveč možnosti za pomen."

Stephen Hawking (1942–2018)

“Otrok je oče človeka.”

William Wordsworth (1770–1850)

“Vsako jutro se znova rodimo. Najpomembnejše je, kaj naredimo danes.”

Iz tradicije Gautama Buddhe

(563–483 pr. n. št.)

“Dva najpomembnejša dneva v tvojem življenju sta dan, ko si rojen, in dan, ko izveš zakaj.” Mark Twain (1835–1910)

»In videl sem, da njen prepad vsebuje

le v eni knjigi, vezani v ljubavi,

vse to, kar se v vesolju zazlistuje.

Podstat, pritike, njihovi pojavi,

je torej vse, kar tu moj jezik pravi«.

Dante Alighieri (1265–1321)

Prepesnil Andrej Capuder

"Vse stvari svetijo z enim svetom; vse stvari se ljubijo, ker iz istega so rojstva."

Johann Wolfgang von Goethe (1749–1832)

_________________________________________________________________

2. stavek:

Bogovi

“Resnica je ena, modri jo imenujejo z mnogimi imeni.”

Rigveda (ena od temeljnih knjig hinduizma, 1500–1200 pr. n. št.)

“Dao je skriti izvir vseh stvari.”

Lao Tzu (6.–4. st. pr. n. št.)

“Kjer je ljubezen, tam je Bog.”

Džalal ad-Din Rumi (1207–1273)

»Bog je ljubezen.«

Sveto pismo: Janezov evangelij (1jn 4,8)

»In če je Bog ljubezen, če se zrcali kot iskren nasmeh na obrazu otroka, zakaj si potem sploh drznemo podvomiti vanj? Ali pa morda besedo Bog izrabljamo zaradi lastnega strahu pred minljivostjo.«

»Bog nima religije.«

Mahatma Gandhi (1869–1948)

»Ne glede na to, kaj nas čaka po smrti, smo lahko nesmrtni le s količino dobrote, ki smo jo drugim položili v srce«.

"Stvarjenje ni zaključeno dejanje, ampak proces, ki nas vabi k sodelovanju."

Ilya Prigogine (1917–2003)

»Kaj pa, če je smisel našega obstoja v sodelovanju s celotnim vesoljem, z namenom, da dobro, ki ga sprejemamo od Boga, ali iz vesoljne »svetle« energije, z dejanji obogatimo in ga kot takega pošiljamo nazaj v vesolje (energija je neuničljiva), z razlogom zapolnitve temne energije?«

_________________________________________________________________

3. stavek:

Kaj imamo, a vendarle nimamo

Narava

»Človek sledi zemlji, zemlja sledi nebu, nebo sledi Daoju, Dao pa sledi naravi.«

(dao – pot)

Lao Tzu (6.–4.st pr. n. št.)

Jelenji obok

»V praznih gorah kjer ni videti človeka

kjer se sliši le odmev njegovega glasu

se v večnem soncu

globoko v gozdu

kopljejo preproge zelenega mahu«

Wang Wei (701–761)

Prepesnila Maja Lavrač

Umetnost

»Umetnost ni to, kar vidite, temveč to, kar daš videti drugim.«

Edgar Degas (1834–1917)

»Umetnost je zadovoljstvo duha, ki raziskuje naravo in v njej odkrije duha samega sebe.«

Auguste Rodin (1840–1917)

»Umetnost je najkrajša pot od človeka do človeka.«

André Malraux (1901–1976)

»Glasba je posrednik med duhovnim in čutnim življenjem.«

Ludwig van Beethoven (1770–1827)

Znanje

»Najpomembneje je, da ne nehamo spraševati.«

Albert Einstein (1879–1955)

»Znanje je svetloba, ki osvetljuje pot do resnice.«

Ibn Sina - Avicenna (908–1037[MG1] )

»Znanje je bolj dragoceno od bogastva, saj lahko znanje koristi tebi, medtem ko bogastvo koristi le tistemu, ki ga ima.«

Abu Hamid al-Ghazali (1058–1111)

»Znanost je iskanje resnice; resnica pa je ključ do modrosti.«

Abu Nasr al-Farabi (872–950)

»Nevednost vodi v strah, strah v sovraštvo, sovraštvo v nasilje.«

Ibn Sina - Avicenna (908–1037)

Prošnja

_________________________________________________________________

4. stavek:

In zakaj nimamo?!

Napuh

»Napuh zraste iz preobilja.«

Homer (8. st. pr. n. št.)

Preobilje

“Kdor ni zadovoljen z malim, ni zadovoljen z ničimer.”

Sokrat (470–399 pr. n. št.)

“Bogastvo človeka je sorazmerno s številom stvari, brez katerih lahko živi.”

Henry David Thoreau (1817–1862)

“Človek lahko živi zelo dobro z malo; z veliko pa pogosto živi slabše.”

Lev Tolstoj (1828–1910)

»Napuh rodi tirana.«

Sofoklej (497/496–406/405 pr. n. št.)

»Ko se boš osvobodil sebičnega jaza, se bo tvoja tema spremenila v svetlobo.«

Džalal ad-Din Rumi (1207–1273)

“Preprostost je končna stopnja dovršenosti.”

Albert Einstein (1879–1955)

»Čeprav je drevo veliko, to ne pomeni, da je zemlji zmanjkalo prostora za druge.«

(afriški pregovor)

“Ošabni, trmasti, polni ponosa in opiti s premoženjem izvajajo darovanje iz bahatosti.

Prevzeti z egoizmom, močjo, napuhom, poželenjem in jezo, sovražijo Mene (Vrhovno Bitje) v svojih lastnih telesih in telesih drugih.”

Bhagavadgita - sanskrt (2.–5. st. pr. n. št.)

Prevedel - Zdravko Božič

“Bogastvo informacij ustvarja revščino pozornosti.”

Herbert A. Simon (1916–2001), ameriški ekonomist, kognitivni znanstvenik, psiholog in pionir umetne inteligence

»Postajamo otroci, ki se zaradi »sodobnih igrač« ne znamo več smejati.«

»Napuh je maska praznine.«

César Vallejo (1892–1939)

»Izženi napuh iz srca in boš videl, da bo pot brez njega svetlejša.«

Klasična sufijska modroslovna misel (8., 9. st.)

________________________________________________________________

5. (sklepni) stavek

Rešitev

Hold My Hand

Besedilo - Boštjan Selič

(prepesnitev… še ni dokončana)

Prepesnil Mihael Lajlar

»Nenasilje je največja sila, ki je na voljo človeštvu.«

Mahatma Ghandi (1869–1948)

»Žive naj vsi narodi,

ki hrepene dočakat dan,

da koder sonce hodi,

prepir iz sveta bo pregnan.

Da rojak, prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak.«

France Prešeren (1800–1849)

Sestavil - Matevž Goršič